ŠPORTNO VZGOJNI KARTON
Analize zbranih podatkov omogočajo ugotavljanje sprememb telesnih značilnosti ter gibalnih
sposobnosti šolske populacije na nacionalni ravni, kar služi kot strokovna osnova pri
oblikovanju nadaljnje strategije razvoja športne vzgoje na vzgojno-izobraževalnem področju
in širše
S pomočjo obdelanih podatkov lahko svetujemo učencem oziroma dijakom, ki to želijo, o
njihovem telesnem in gibalnem razvoju. Skozi proces svetovanja lahko učenci ali dijaki sami
ali s pomočjo strokovnjakov ocenijo raven svojih gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti,
si oblikujejo svoje programe vadbe ter dobijo nasvete o vključevanju v različne športne
dejavnosti.
Šole zbirajo podatke za podatkovno evidenco športno-vzgojni karton vsako leto meseca aprila
za tiste učence in dijake, za katere pridobijo pisno soglasje staršev oziroma polnoletnih
dijakov. Če želite, da je otrok ali mladostnik vključen v spremljavo športno-vzgojni karton,
izpolnite eno od soglasij in ga vrnite šoli, drugo pa obdržite. Uporabite ga, če učenec ali
dijak ne želi več sodelovati v spremljavi, ali pa, če se želi kasneje vključiti vanjo. To lahko
storite kadarkoli tako, da na soglasju, ki ga imate doma (nov obrazec lahko dobite tudi pri
športnem pedagogu), označite vašo novo odločitev in ga prinesete v šolo.
Meritve na podlagi enotnih merskih postopkov opravi šola pod vodstvom športnih pedagogov
pri rednem pouku. Podatke centralno računalniško obdelamo, vrednotenje obdelanih
podatkov pa opravi športni pedagog in jih predstavi meseca maja ali junija, podatke pa
posreduje staršem tudi pisno. Kadarkoli lahko zahtevate od šole tudi fotokopijo osebnega
kartona učenca oziroma dijaka ter izpis njegovih obdelanih podatkov za ves čas šolanja. Za
statistične obdelave in znanstveno-raziskovalno delo se podatki uporabijo tako, da identiteta
merjenca ni vidna niti ni določljiva.
Učenci in dijaki dobijo svoj osebni športno-vzgojni karton ob koncu šolanja, soglasja in
obdelane podatke ter zbirne kartone pa šola hrani eno leto po končanem šolanju, nato pa jih
uniči.
BATERIJA TESTOV
1. ATV – TELESNA VIŠINA:
REKVIZITI: Martinov antropometer ali navadni višinomer.
NALOGA: Merjenec stoji v normalni vzravnani drži, stopala ima vzporedno drugo ob
drugem. Glavo ima vodoravno v položaju, v katerem je črta, ki veže spodnji rob očesne orbite
in zgornji rob slušne odprtine. Merilec stoji na levi strani merjenca in pazi na to, da je
antropometer navpično ter neposredno vzdolž hrbta. Nato spusti horizontalno prečko na teme
merjenca.
OCENJEVANJE: Rezultat se odčita z natančnostjo do 0,5 cm.
NAVODILO: Merilna naprava mora stati na vodoravni podlagi. Merjenci morajo biti v
vadbene bosi. Rezultati se v testne kartone vpisujejo v mm. V testnem kartonu je okence s
štirimi predali rezultat telesne višine vpišemo v mm. Primer: 1685 pomeni 168,5 cm telesne
višine.
2. ATT – TELESNA TEŽA
REKVIZITI: Medicinska decimalna tehtnica ali osebna tehtnica na pero.
NALOGA: Merjenec stopi na sredino tehtnice in mirno stoji.
OCENJEVANJE: Ko se jeziček na tehtnici umiri, merilec prebere rezultat z natančnostjo
najmanj do 0,5 kg.
NAVODILO: Tehtnica mora stati na vodoravni podlagi. Po vsakih desetih merjenjih je treba
kontrolirati položaj jezička na tehtnici. Merjenci morajo biti v vadbenem oblačilu in bosi. Ni
dovoljena uporaba trenirke. Na testnem kartonu je okence s tremi predalčki, rezultat vpišemo
do 0,5 kg natančno. Primer: 425 pomeni 42,5 kg. V izjemnih primerih, ko so merjenci težji od
100 kg, vpišemo v karton rezultat 999, kar pomeni 99,9 kg ali več.
3. AKG – KOŽNA GUBA NADLAHTI:
REKVIZITI: Kaliper, ki je urejen tako, da je pritisk na kožo 1 bar. Merilna lestvica je
označena v mm.
NALOGA: Merjenec stoji z ohlapno sproščenimi rokami. Merilec s palcem in kazalcem,
naravnanima vzdolž,dvigne kožno gubo na zadnji strani (nad tricepsom) leve nadlahti – na
sredini med akromionom in vrhom olekranoma, stisna kožno gubo z vrhom krakov kaliperja
in ob pritisku 1 bara prebere rezultat.
OCENJEVANJE: Rezultat se odčita z natančnostjo do 1 mm.
NAVODILO: Merjenci morajo biti v vadbenem oblačilu s kratkimi rokavi. V testnem kartonu
je okence z dvema predalčkoma, rezultat vpišemo v mm. Primer: 14 pomeni 1 cm in 4 mm; 08
pomeni 8 mm.
4. DPR – DOTIKANJE PLOŠČE Z ROKO:
REKVIZITI: Potrebujemo elektronsko desko s števcem dotikov, šolsko klop in stol,
prilagojeno starostni stopnji in velikosti učencev.
NALOGA: Merjenec sedi za mizo, na kateri je elektronska deska. Slabšo roko položi na
sredino med plošči, drugo roko pa na ploščo na nasprotni strani. Ko začne, se z boljšo roko
izmenično dotika obeh plošč. Vsak dotik obeh plošč šteje eno točko in jo elektronski števec
zazna. Zadostuje, če se učenec dotakne plošče le s konico prsta.
OCENJEVANJE: Izvedba naloge traja 20 sekund. Rezultat testa je število točk v 20 sekundah.
NAVODILO: V testnem kartonu je okence z dvema predalčkoma, vpišemo število točk.
Primer: 33 pomeni 33 dotikov na eni izmed plošč.
5. SDM – SKOK V DALJINO Z MESTA:
REKVIZITI: Potrebujemo blazino za merjenje skoka v daljino ali navadno blazino in meter.
NALOGA: Odriv mora biti sonožen, z obema nogama hkrati. Pred odrivom se merjenec sme
vzpeti na prste, ne sme pa izvesti odriva s poprejšnjim poskokom.
OCENJEVANJE: Merjenec opravi najmanj tri skoke, od katerih se zapiše najdaljši.
NAVODILO: Odskočišče in doskočišče morata biti v isti ravnini. V testnem kartonu je okence
s tremi predalčki, rezultat vpišemo v cm. Primer: 179 pomeni 179 cm ali 098 pomeni 98 cm.
6. PON – POLIGON NAZAJ:
REKVIZITI: Potrebujemo švedsko skrinjo, štoparico in kredo. Ves poligon je dolg 10 m. 3 m
od štartne črte postavimo švedsko skrinjo visoko 50 cm + – 2 cm. Mesto na katerega
postavimo skrinjo mora biti označeno. 6 m od štartne črte postavimo okvir švedske skrinje, ki
meri v globino 23 cm. Postavljen je prečno na stezo in to tako, da se dotika tal s svojo daljšo
stranico.
NALOGA: Začetni položaj merjenca je takšen, da se postavi na vse štiri in je s hrbtom
obrnjen proti zaprekam. Njegova stopala so tik pred štartno črto. Naloga merjenca je, da po
znaku “zdaj” s hojo po vseh štirih nazaj (z rokami ne sme drseti), preide prostor med štartom
in ciljem. Prvo prepreko mora preplezati, skozi drugo pa se mora prevleci. Med izvajanjem
naloge lahko merjenec gleda nazaj med nogami, ne sme pa niti za hip obrniti glave. Če
merjenec kljub opozorilu obrača glavo, se merjenje prekine in nalogo ponovno izvedemo.
Merilec hodi s štoparico v roki ob merjencu in kontrolira njegovo izvedbo.
OCENJEVANJE: Meri se čas v desetinkah sekunde. Če merjenec, potem, ko je z obema
nogama začel lesti skozi zapreko, zapreko podre, nadaljuje z izvajanjem naloge. Okvir
namesti merilec. Enako tudi za prvo zapreko. V primeru, ko merjenec podre okvir, predno je z
obema nogama vstopil v njegovo odprtino, ga mora sam namestiti in ponoviti ta del naloge. V
tem času se štoparica ne ustavlja. Merjenec mora nalogo enkrat preizkusiti brez merjenja
časa.
NAVODILO: V kartonu je okence s tremi predalčki, vpišemo čas izvajanja naloge. Primer:
098 pomeni, da je merjenec nalogo opravljal 9,8 sekunde ali 135 pomeni, da je čas 13,5
sekunde.
7. DT – DVIGANJE TRUPA:
REKVIZITI: Blazina in štoparica.
NALOGA: Merjenec leži na blazini s pokrčenimi nogami (pod pravim kotom). Roke so
prekrižane na prsih z dlanmi na nasprotnih ramenih. Merjenec se s krčenjem trebušnih mišic
dviguje v sedeč položaj. Roke se ne smejo odmakniti od prsi. Dvigovanje v sed je zaključeno,
ko se komolci dotaknejo stegna. Merjenec se vrača v začetni položaj tako dolgo, dokler se s
sredino hrbta ne dotakne podlage. Rezultat je število pravilno izvedenih ponovitev v 60
sekundah. Odmori med ponovitvami so dovoljeni, s čimer morajo biti merjenci seznanjeni
pred začetkom izvajanja meritve.
OCENJEVANJE: Beležimo število pravilno izvedenih ponovitev v 60 sekundah.
NAVODILO: Noge morajo biti pokrčene pod pravim kotom, stopala pa se morajo dotikati
podlage. Eden izmed merilcev drži merjenčeve noge in šteje število dvigov trupa. Drugi
merilec daje znamenja za začetek, konec in popravlja morebitne napake. če merjenec prvič
opravlja nalogo, mu jo moramo demonstrirati in obrazložiti izvajanje naloge. V kartonu je
okence z dvema predalčkoma, vpišemo število ponovitev. Primer: 09 pomeni 9 ponovitev ali
45 pomeni 45 ponovitev.
8. PRE – PREDKLON NA KLOPI:
REKVIZITI: Klopca Elan ali leseni okvir z merilom.
NALOGA: Merjenec stopi na klopco z iztegnjenimi nogami, stopala so vzporedno. Izvede
predklon kolikor more globoko in pri tem potiska deščico kar najgloblje. Naloga se ne sme
izvajati s sunkom ali zamahom. Merjenec naj v končnem položaju ostane dve sekundi.
Merjenec mora biti bos.
OCENJEVANJE: Nalogo izvaja merjenec dvakrat. Rezultat je izražen z globino pritiska
deščice, odbran na navpičnem merilu v cm. Velja boljši od obeh poizkusov. Noge morajo biti
v kolenih popolnoma iztegnjene.
NAVODILO: V kartonu je okence z dvema predalčkoma, vpišemo rezultat v cm. Primer: 40
pomeni, da je merjenec potiskal deščico od začetka merila do višine stopal, rezultat znaša 40
cm.
9. VZG – VESA V ZGIBI:
REKVIZITI: Trimlet ali telovadni drog, blazina in štoparica.
NALOGA: Merilec meri čas, v katerem merjenec vztraja v vesi s pokrčenimi rokami v
podprijemu. Med tem mora imeti ves čas brado nad višino droga. Ko v opisanem položaju
popusti, merilec ustavi štoparico, ki jo je sprožil v trenutku, ko je merjenec zavzel omenjeni
položaj v vesi. V veso lahko merjenec pride tudi s pomočjo.
OCENJEVANJE: Rezultat testa je čas drže v zgibi, izražen v celih sekundah. Merjenec se z
brado ne sme dotikati droga. Merjenca med izvajanjem naloge ni dovoljeno vzpodbujati.
NAVODILO: Merjence, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole moramo med izvajanjem
testa varovati, posebno še v trenutku, ko ne zmorejo več opravljati naloge. Če merjenec izvaja
nalogo več kot 2 minuti ali 120 sekund, prekinemo izvajanje naloge in zapišemo maksimalni
rezultat 120. V kartonu je okence s tremi predalčki, rezultat vpišemo v sekundah. Primer: 105
pomeni 105 sekund ali 1 minuta in 45 sekund.
1. TEK NA 60 M:
REKVIZITI: Potrebujemo primerno, ravno, peščeno ali asfaltno tekališče in štoparico.
Razdalja 60 m in mora biti točno odmerjena.
NALOGA: Merjenci tečejo v skupinah najmanj po dva. Štart je visok. Povelja na štart so: na
mesta in žvižg s piščalko. Pri žvižgu zamahne štarter z zastavico, ki jo drži vodoravno. Zamah
mora biti kratek in bliskovit.
OCENJEVANJE: Tek na 60 m se izvaja enkrat. Čas se meri s štoparico. Uporaba šprinteric
ni dovoljena, učenci so lahko bosi ali v copatih.
NAVODILO: V testnem kartonu je okence s tremi predalčki, vpišemo rezultat v desetinkah
sekunde.Primer: 096 pomeni 9,6 sekunde ali 9 sekund in 6 desetink.
2. TEK NA 600 M:
REKVIZITI: Potrebujemo krožno tekališče, štoparico, kartone, pisalo. Tekališče mora biti
ravno, krožno, brez jam in kotanj. Razdalja mora biti točno 600 m.
NALOGA: Merjenci tečejo v skupinah, ki niso večje od 16 učencev. Štart je visok. Povelja na
štart so: na mesta in žvižg s piščalko. Pri žvižgu zamahne štarter z zastavico. Merilec mora
učencem pred tekom razložiti razporeditev moči na progi. Merjenci, ki celotne proge ne
zmorejo preteci, lahko vmes tudi hodijo. Zaželeno je, da v okviru procesa športne vzgoje
učenci vsaj en teden pred meritvami poskušajo preteci razdaljo 600 m, da si ustvarijo
predstavo o razporeditvi moči na progi.
OCENJEVANJE: čas merimo s štoparico v celih sekundah. Uporaba šprinteric ni dovoljena,
učenci so lahko bosi ali v copatih. Učencem, ki zaradi preutrujenosti ne morejo preteci ali
prehoditi 600 m, vpišemo rezultat 300.
NAVODILA: V testnem kartonu je okence s tremi predalčki, vpišemo rezultat v celih
sekundah. Primer: 099 pomeni 1 minuto in 39 sekund ali 146 pomeni 2 minuti in 26 sekund.
Dostopnost